Monday, November 2, 2009

Dzeki Trbosecacka


ponekogas sakam nekako da e mozno
da mi gi ostavis usnite
do mene na pernica
-pa ti odi si na rabota.
Ke se pokrieme preku glava
jas i tvoite usni
od niv cel den kje jadam i pijam
i drugo nisto ne mi treba.

Ponekogas si mislam dali e mozno nekako
ocite da mi gi prikacis
nad mene na tavanot
-pa ti ako! - odi si na rabota.
Romani nenapisani od niv bi citala
od krevet ne bi stanala
a drugo nisto i ne mi treba.

Si mislam ponekogas, a znam deka ne e mozno
sebe si da mi se ostavis
do mene vo postela
i toj den da ne e prazna,
-ostavi se sebe si i odi si na rabota
Ti imas se' sto mene mi treba
zrnce grozje edno po edno
od tanjir poln
-socno!
Se' na tebe e socno
i koga se' na tebe kje bide se' na mene,
togas i jas stanuvam socna - za tebe !

Ne e tocno mili, deka ne sfakjam - sfakjam!
znam, i denes moras da odis na rabota.

No comments:

Post a Comment